Voščilo

Naj letošnje voščilo začnem z mislijo R.W. Emersona, da nihče ne more zares iskreno pomagati sočloveku, ne da bi s tem pomagal tudi sebi. In to je eno od najlepših zadoščenj v življenju.
Zato naj bo leto, v katerega vstopamo, zlasti prijazno, srčno in polno zavedanja. Naj se vsak dan začenja z zavedanjem trenutka, svojih občutkov in občutkov ljudi, s katerimi delimo dneve in tistih, s katerimi z roko v roki stopamo v nov dan. Kaj čutim, kaj lahko naredim zase in za nekoga ob meni. Naj bo vsak dan poln empatije in sprejemanja.
Sprejemanja trenutka, okoliščin in situacij, v katere nas popelje vsak dan. Tako lepih kot manj lepih.
Naj bo leto polno sprejemanja odločitev, da se želimo učiti, zlasti iz nam manj ljubih okoliščin in da želimo rasti…kot drevesa, ki v tem času zbirajo sokove, so v fazi mirovanja, da bodo spomladi lahko pognala nove listke in nas na jesen obdarila s sadovi. Drevesa, ki nudijo senco vsakomur, ki stopi podenj, drevesa, ki svoje veje ponudijo pticam, da si odpočijejo in skrivališče tistim, ki rabijo zaščito. Drevesa, ki dajejo stabilnost, ki ne rastejo zgolj v višino, ampak, kar je našim očem skrito,  tudi v globino. Drevesa, ki se ob močnih vetrovih upogibajo,a ko se vetrovi umirijo, znova segajo k soncu. Drevesa, ki skrivajo v sebi veliko modrosti.
Če imate možnost, v letu 2016 posadite ali posvojite drevo, negujte ga in dovolite, da postane vaš učitelj. In pod to drevo postavite klopco, na kateri boste posedali v iskanju tišine in odgovorov na svoja vprašanja. In naj bo dovolj široka, da boste na njej posedali tudi z ljudmi, ki so vam najbolj dragi. In naj to tudi izvedo. Od vas.
Om shanti!

 

drevo