Z jogo se ukvarjam že od leta 1992. Začela sem sama, po modri Sivanandini knjigi, in znanje nadgrajevala v organiziranih skupinah. Moje bolečine v hrbtenici, ki so me spremljale vse od poškodbe pri športni gimnastiki, so izginile. Postajala sem veliko bolj umirjena, sočutna in srečna oseba.
Lastna praksa me spremlja od leta 1992 dalje, v Posavju pa poučujem od leta 2004. Naslednje leto po začetku poučevanja sem opravila enomesečen intenziven Sivanandin učiteljski tečaj v Avstriji, v Sivananda ashram pa se vračam skoraj vsako leto.
Skoraj 30 let sem bila zaposlena v državni upravi. Začela sem s popoldansko dejavnostjo, potem pa zbrala pogum, odpovedala redno službo in se povsem posvetila jogi ter raziskovanju tehnik duhovnega razvoja. Joga je danes moja redna služba, ne le popoldanski hobi.
V zadnjih letih me je poklical še zvok — najprej skozi igranje gonga, dalje v obliki zvočnih masaž s terapevtskimi skledami in zvončki, uglašenimi na 432 Hz. Še vedno sem zelo radovedna in se še vedno učim.